MAKARONFLAJŠ PARTY

Dragi naši

Od mojega zadnjega bloganja (saj se tako reče, ne?) do danes sem se že naučil spreminjati velikost in barvo pisave. Uau, sem kar ponosen nase :-) Počasi bo tudi kakšna fotka priletela na blog.

Skratka, v petek sem bil pri Saški. Ja, skuhala je makaronflajš, če vas to zanima. In to zelo zelo zelo nepozabnega. Priznam, da si sploh nisem predstavljal Saške v kuhinji. Do petka. Takrat pa sem uvidel, da se odlično spozna na kuhinjske rekvizite in uporabo le-teh. Pa še hitra je. In spretna. OK, če odmislimo, da ji kos masla pade na tla namesto v kozico in da pri odcejanju makaronov s kropom zalije Mihca - zamislite si - po obrazu.

Mimogrede strebi in opere solato. Miha pripravi krožnike. In šefica kuhinje že postreže s čisto pravim makaronflajšem. Mmmmmmmnjam!!!!! Tega, da sem dvakrat repetiral, mi verjetno ni treba posebej povdarjati, a ne? V prejšnjem blogu sem napisal, da bi se za en krožnik makaronflajša bil pripravljen slikati tudi z Neisho. Zdaj nadgrajujem to izjavo: Za en krožnik Saškinega makaronflajša bi bil celo pripravljen eno Neishino pesem poslušati od začetka do konca.

Da povzamem: Saškin makaronflajš je res fenomenalen. In ko bomo organizirali srečanje članov Fan Cluba Saške Lendero, jo bom nagovoril, da nam ga bo skuhala. Velja?

Po kosilu je čas za delo- Miha v studio, midva s Saško pa na tla. In začelo se je podpisovanje, ki mu ni bilo videti konca. Ja, podpisala nam je full plakatov in še več kartic, tako da jih zelo kmalu tudi dobite. Samo da spravim pod streho sredin izpit- pišem organizacijo poštne dejavnosti. OK?

In potem še obvezna kavica. Pa počasi slovo. Pri Saški mi je izredno všeč to, da vedno točno veš, kdaj se začne tvoj obisk pri njej. In vedno tudi točno veš, kdaj se bo končal, ker ima namreč dneve tako zelo vnaprej splanirane in za vsako uro dneva točno ve, kaj bo počela. Tako se je naš makaronflajš party končal ob prihodu naše Mance. Prišla je namreč snemat komad, takrat pa za predstavnika Fan Cluba Saške Lendero dogajanje ni več tako zanimivo, zato se poslovi in odide.

V avtu pa se oglasi slaba vest: "Ti je bilo res treba pojesti dvakrat toliko makaronflajša, kolikor sta ga pojedla Saška in Miha skupaj??? Kaj se res ne moreš zadržati??? " Ne, ne morem se. In ne morem si pomagati. Komaj čakam naslednji makaronflajš- bodisi ga bo skuhala mama Danča (sošolka, op.p.), bodisi Saška, bodisi bo jutri za kosilo v Restavraciji Interspar :-)