nedelja, 15. junij 2008

PRAV ali NAROBE???

Vedno so me učili, da je z žensko treba lepo in spostljivo....gledal sem oceta, kako ravna z mamo....in videl, da je moj oce velik clovek...mami ni nikoli rekel besede, ki bi bolela, ali se huje...jo udaril....vrjetno nikoli niti pomislil ni nato.....in tako sem ves cas, ko sem ga gledal enako sam ravnal z zenskami....pa sem gledal prijatelje, ki so svojim puncam govorili grde stvari v prepirih....pa sem vedel da to ni resitev....toda vedno raje in raje sta se imela.....pa sem gledal na drugi strani par, ki jo je on udaril...pa ne samo enkrat...toda vedno znova in znova je prisla k njemu....pa sem vedel da je to narobe...in vedeli so vsi da je to narobe...pa se kr to pocnejo.....pa se pogovarjas z nekom, ki je sam to dozivel pa pravi: hja sj vem da bi moral(a) iti stran.....pa ne stori nicesar....potem pa, ko spoznavas nekoga novega( v tem primeru mislim na punco), si mislis.....˝sj ce naredis za nekoga vse, vrjetno mora biti srecen s tabo˝......in kaj se zgodi....gre...preprosto brez razloga gre.....in enako naslednja, in se naprej naslednja....in potem zacnes razmisljat da je nakaj s tabo narobe.....˝bi jo moral udarit da bi ostala z mano??˝...........˝bi jo moral zmerjati z grdimi besedami da bi me imela se rajse?˝....toda kako naj udarim nekoga, ki ga zelim ali pa imam rad?...kako lahko sploh koga udarim?.....nevem.....tistemu ki ga imas ne bos rekel slabe besede.....in tistemu ki ga imas bos privoscil le najboljse.....a ni tako?.....zelim slisati vase mnenje?...zelim vedeti kaj si pa vi mislite o vsem skupi?....meni se se vedno zdi, da bolj kot si dober...bolj dobis po pukli....pa ne samo v ljubezni...tudi v sluzbi....tudi doma...tudi pri znancih....tudi pri nekaterih prijateljih, za katere mislis da so, pa se vendarle izkaze da niso....zdej pa se nekaj, kar mi bodo pa mogoce zenske lazje odgovorile kot pa moski......emm ko se zacne zenski dvorit...oz ok...bom govoru pu dumace....emm ko se zacne zensko osvajat...a ni tako, da naredis zanje lepe stvari...prides z rozico na zmenek...jo peljes na taksna in drugacna mesta, kjer se ji posvetis tako in drugace...in govoris le lepe besede.....kaj pa potem ko pristaneta skupi.....kaj je recept da ostaneta skupi....se moras spremeniti na slabse da ta veza obvelja?....ali mora biti ona enostavno dovolj nora, da je s tabo....nevem...cist sem zmeden...mogoce sem res mlad....toda vse skupi deli moje mnenje na pol........

Vedno manj in manj je ljudi, ki cenijo lepe geste, lepe stvari in lepe besede....pa zakaj?...saj si vendar vsak vcasih zeli slisati kaksno dobro besedo a ne?...pa naj bo to od prijatelja, punce, simpatije ali starsev.....mogoce celo od nekega mimoidocega....Lepa beseda dela čudeže in riše nasmeh na obraz.....toda včasih, če pogledaš nekomu v oci vidis kaj vec, kot pa le nasmeh na obrazu.....mogoce je le krinka....

emm dal sem mogoce eno temo, tako za premislt....mogoce pa komu pomaga....in ne pozabte...lepa beseda se bo vedno vrnila;)....mogoce ne od iste osebe...toda vedno pride nazaj....

lep dan vsem...rad vas ma...smesko***

Št. komentarjev: 2:

Ob 15. junij 2008 ob 19:50, Blogger Unknown pravi ...

Prepričan sem, da TI nisi niti pomislil na to, da bi koga udaril z namenom, da ga obdržiš. Tudi, če bi rekel, da si, ti ne bi verjel, ker te že predobro poznam. V vsakem primeru je udarec NAROBE!!! Pa iz kakršnegakoli razloga je bil sprožen. Skratka, NAROBE.

Če pogledam svoje izkušnje, lahko mirne vesti rečem, da so glede tega popolnoma čiste. Mislim, da sem se nazadnje tepel v vrtcu. Pa to so bile še tiste otročje fore. Verjamem pa tudi, da je bilo takrat zadnjič. Je pa res, da rad sprožim jezik, kadar se mi to zdi bolj ali manj nujno potrebno. Ne morem gledati, če se močnejši fizično spravi na šibkejšega. Mislim, da bi v tem primeru tudi sam fizično odreagiral.

Pokrov bi mi dvignil tudi kdo, ki bi se znašal nad kom, ki ga imam rad. Pa tudi ne vem, če bi kar takoj fizično obračunal. Nekako sem se naučil obvladovati svoje reakcije tudi v afektu. Vedno si je treba reči, da ostani miren, mogoče boš jutri videl drugače. Predvsem pa bolj trezno. In takrat boš reagiral pametneje.

Nikakor, v nobenem primeru in pod nobenim pogojem pa ne podpiram fizično obračunavanje v ljubezenskih zvezah. Ne in ne in ne! Zame moški, ki udari žensko, ni moški. Še več- NI ČLOVEK!

Kljub temu, da si svoje zadnje dileme naslovil na žensko bralstvo, si bom drznil odgovoriti. Glej, čas rožic je minil. OK, če osvajaš starejšo osebo, je rožica absolutno kull. No, niti ni nujno, da je tako zelo starejša. Vem, recimo, da če bi jaz Janji Novoselc podaril vrtnico, bi bila zagotovo vesela. No, in tukaj bi se najina zgodba tudi zaključila zaradi takšnih ali drugačnih okoliščin. Predvsem je dobro, da tistega, ki ga želiš presenetiti, dobro poznaš. To je pogoj številka 1. Če ne poznaš, pa imaš dve možnosti: A) vprašaš njene prijatelje, kaj ji je všeč, ali B) oceniš, ugibaš in tvegaš.

Zdi se mi, da danes punce palijo na kino, potem pa kakšna večerjica ali kaj podobnega. Predvsem pa je pomembno to, da si kavalir. Razumeš? Ji odpreš vrata, pomagaš sleči jakno, primakneš stol, postrežeš pribor, naliješ vino v kelih (pa ne, da čez teče!!!), počakaš, da ona prva naredi požirek... No, in seveda, plačaš TI!

Res je, da lepa beseda dela čudeže... In lepa beseda lahko nadomesti vse zgoraj našteto...

Želim ti čimveč lepih besed ;-)

 
Ob 15. junij 2008 ob 22:08, Blogger **SL**Anika pravi ...

Ja ekola, ker se tukaj in zdaj na eno zelo težko temo pogovarjata in ugibata dva tako čudovita človeka. Naj priskočim na pomoč. Mogoče bom na to znala odgovoriti ali pa vsaj približno povedati, kar nekaj lastnih izkušenj.

Ker vem, ker znam, ker imam ob sebi človeka, ki ga ljubim z vsem svojim srcem, ki je moje vse, ki diha isti zrak in ki je preprosto ob meni že debelih devet let in ki je ob enem tudi moj mož že 4 čudovita leta.

Povedala bom takole. Najprej je bil le en nedolžen pogled iz strani obeh. Danes so med nama pomembne besede, ki jih ne smeš zanemariti nikoli in v nobeni zvezi. Kajti ko v zvezi ugasnejo besede, ostaneš preprosto sam s seboj ali pa izgubiš še sebe.

Nisem nikoli bila materialist in ne "pleh" p..... Kajti, če bi bila kdaj, bi bila že zdavnaj poročena in verjetno danes tudi nesrečno ločena. Verjetno, kdaj z udarci na sebi in ob bogatem moškem le ena v dolgi vrsti deklet.

Kar imam danes, znam ceniti in spoštovati. On je moje vse. Na svetu ne potrebujem ničear več, tudi če jutri izdiham zadnji zrak, bi lahko umrla srečna, ker sem ob sebi imela nekoga, ki me ima rad takšno kot sem.

Pa ko se smejim, ko jokam, ko preprosto ne grem stran od mize, če kosilo ni posesano s krožnikov in kar je meni v veliko veselje. Moj možek mrožek mi dovoli, da po kosilu lahko sedem k njemu s sladico v roki in ga hranim in hranim in hranim, kot najlepšega otroka. In je otrok. Vsak večer ko zaspi, ga še vedno pokrijem, na lička mu stisnem poljub. On me prime za roko in odpelje na sprehod po deželi najlepših sanj.

Ja verjetno se bo komu to zdelo smešno, ampak takšno zvezo imava vseh teh deset let. In ravno zato se nama večkrat zazdi, da sva začela šele včeraj, da je bil včeraj tisti dan, v tisti celjski diskoteki.

Ne ni bilo včeraj, bilo je leta 1999, torej še v prejšnjem stoletju. Uh, hudo. Bilo je v noči iz 25. na 26. marca. In tiste diskoteke že davno ni več, ampak pomembno je, da sva ostala midva.

Da danes ni pomembno kdaj je bilo, pomebno je da še vedno traja.

Ja danes res ne vem kako je, ampak ko sem sama norela za fanti, ni bilo toliko na videz bogatih mladičev, ki te vabijo v "svoje" avtomobile. Včasih se nas je po 5 ali 6 skupaj stlačilo v Jugeca in smo se peljali proti Celju. Bilo je tako preposto in brez napetosti.

Moj Uroš ni imel niti avtomobila in iz Velenja do Vojnika je kar 30 km. Njegov oče je večkrat ob ponedeljkih zjutraj odšel v službo z avtobusom. Verjetno je svojega sina dovolj dobro poznal, da je tudi on verjel v najino ljubezen.

Fantje sledi recept št. 1:
Fant je bil v naših časih nežen kavalir brez "nićesar", imel je samo nedolžno ljubezen in vero vase, kako brez ničesar osvojiti dekle.

Če je bilo dekle fantu všeč je stopil k njej in ji namenil res nekaj lepih besed. Morda jo povabil na sok ali pa le na na romantičen del plesišča. In plesala sta in plesala.

Spomnim se, da nam je bilo včasih že to dovolj, da sem plesala ob njem cel večer in mi je zjutraj le pritisnil poljub na lička in sva šla vsak svojo pot. Naslednje jutro me je poklical in samo vprašal, če jutri pridem spet na ples.

Dokler nisem vedela, da bo to to, nisem tipa pripeljala domov pred svoje starše. Ker sem menila, da to ne bi bil fer play ne za njih, še najmanj pa zame, ko bi šla po treh mesecih vsak svojo pot življenja.

Vedela sem, da bo pravi tisti, ob katerem bom obstala in bo ob njem toliko prostora, da bodo šli vsi mimo, jaz pa nikakor ne bom mogla.
In to se je zgodilo. Vsi so bili tam, videla pa sva le drug drugega.

Starši so se verjetno že pošteno bali zame, ampak nič za to, saj so vedeli, da sem v dobri družbi in naj ne skrbijo. Pa čeprav me je večkrat prišel kdo iskati domov z avtom, je bil le prijatelj.

Moje srce je začutilo šele marca 1999 in ponosna sem, da se je odločilo prav in tako. Kako je to šele pomenilo Urošu.

In ne boste verjeli, bila je ljubezen na prvi pogled. V katero pa takrat nisem preveč verjela. Danes verjamem in stojim za trditvijo, da je najprej pomebna privlačnost, vse ostalo čustva, lepe besede, spoštovanje, priljubljenost in vse kar sodi zraven so le dejavniki, ki to privlačnost še olepšajo.

Ja danes svojega moža drugače spoštujem, pomebna so njegova dejanja, ki jih kaže vsak dan. Čustva se vsako jutro na novo rodijo in čez dan rastejo in rastejo. Zvečer napoči njihov vrhunec. Lepe besede prihajajo iz dolgoletne zveze, ko nekoga tako dobro poznaš, da lahko dve popolnoma različni besedi razme in sprejme drugače. Na primer, danes od njega pričakujem najhujšo kritiko, pred nekaj leti bi me to strlo in ubilo. Če ga ljubim mu bom vrgla v obraz besede, naj bo urejen tako kot prvi dan, ko sva se spoznala. Ne to ni žaljivka, to je le vzorec po katerem sem ga začala ljubiti, tako od znotraj kot od zunaj. In le spomnim na to, naj tega vzorca ne spreminja.
No, če bo pridobil v vseh teh letih kakšen kg, mu tega ne bi zamerila, včasih si že želim. Ker ko se stisnem k njemu, me kdaj zažuli in zaboli. Ampak on tega noče in ostaja tak kot je bil devet let nazaj. Pa čeprav popapa za dva. Pa takšne otroške jedi, čokolino, čokolešnik, eurokrem, mlečni riž in griz. Ja meseka tudi, pa pomfri, zanj bi umiral. Ne mara pa ribic. Pravi da eno je ujel že pred leti in to mu je dovolj.

Ja prav tako je pomebno, da se dva v zvevi močno zavedata, da je ljubezen kot darilo, ki si ga moraš vsak dan prislužiti znova.

Lepe geste, besede prav tako. Rožica ni merilo, če je beseda prava lahko poljub zdrži brez nje in pogled zasanjano nekam zre.

Pomebno pa je še nekaj, če sta dva tako moćno zagledana in zaverovana v drug drugega, ju okolica ne sme niti za trenutek zmotiti in jima usmeriti poti drugam.

Prav tako sta steber drug drugemu in opora samega sebe. Če eden pade, mu mora dugi pomagati vstati. če eden izgubi krilo, ga mora drugi objeti, da zopet ujemata isti veter.

Zato je nama najlepša pesem:

TI DAJEŠ MI KRILA- Hvala vama Saška in Miha zanjo! Z njo nama je skozi življneje veliko lažje.

Prav tako naj besede ne bolijo in roka ne sme postati hladno orožje med dvema. Danes pa vse za nasldenja leta, lahko trdim, da močno verjamem, da se njegova roka nad mano nikoli ne bo znašla. Poznam ga tako dobro že danes. Pa se lahko zgodi ne vem kaj.

Njegovo roko bom in poznam samo takšno, ki nosi in boža. In kot pribito drži dejstvo, da rožico, ki jo skrbno neguješ in zalivaš ob tebi lepše cveti. Še lepše diši. Poznam veliko lepih, uspešnih in pametnih žensk, ki so srečno poročene ali pa vsaj v srečni zvezi. Vse te zasluge imajo skupnega imenovalca: MOŽ ali LJUBEČI PARTNER.

Lahko je le pravi prijatelj. Ja tudi to je v zvezi zelo pomembno.
Meni je moj partner najprej in na prvem mestu velik prijatelj. Saj tako se začne in tako se konča čez nekaj let.

In začelo se je najprej s prijateljstvom. Potem je bil fant, zaročenec in danes je ljubeči mož.

Nikoli pa ni bil ljubimec, tako da ljubimca žal nisem še imela. Ha, ha!!!

Tudi, če je tak moderen zakon, jaz ga ne potrebujem!!!!!!!!!!!

Imam pa zato veliko dobrih prijateljev, ki so vredni več ko kup zlata. Tako, da bogata sem tudi. S prijatlji in to mi je pomebno. Eden med njimi si Dejko ti!!!!!! Saj veš to no, kaj bi se kar ponavljala.

Ne bom več dolgovezila, rada bi le sporočila vsem.

Imejte se preprosto radi. Delajte kar vam šepeta srce. Objem naj vam bo obroč prijatelstva. Besed naj bo malo, a pravih. Zvez naj bo veliko in srečnih. Kako pa do njih?

To samo vaše srce ve in nihče drug.

Srce je vaš pogon, srce ne laže in ne sodi. Srce le upa in ljubi. Upanje pa je naš največji prijatelj. Kajti če izgubimo upanje, ni ničesar več okoli nas.

Rada Vas imam, ker ste edinstveni, ker ste vsak zase svoj steber. Ker vsi v sebi veste, kam res greste. Ker preprosto nočete biti drugačni in takšne Vas imam rada.

Nihče nas ne spreminja, vsak se nam prilagodi ali pa ob nas postavi tisto, kar nam manjka.

Lep pozdravček

Anika

 

Objavite komentar

Naročite se na Objavi komentarje [Atom]

<< Domov