AKTUALNO GLOBALNO

Za mano je prečudovit vikend, prav zares. Organiziral sem zaključni izlet za svoje kolege- študente pp in tk. Bili smo v Veroni, nato obiskali Sirmione (čudovito turistični mestece ob Gardskem jezeru), se vrnili proti Sloveniji in se nastanili v Piranu, kjer smo preživeli nepozabno noč. Razumite to, kakor želite, ampak zares si tista noč zasluži pridevnik nepozabna. In potem je prišla nedelja- najprej izlet z ladjo po Piranskem zalivu, nato pa uživanje na portoroški plaži in namakanje v še ne pretoplem morju. Pa potem večerja in povratek na celino. Smeha, petja, hrane in pijače je bilo dovolj. Zares nepozaben vikend.

In potem prideš spet nazaj v hrastniško dolino. Neusmiljeno si vržen nazaj v delovno okolje, na lepo moraš takoj popolnoma pozabiti in se skoncentrirati na delo. V torek me je namreč čakal pomemben nastop, v Fan Clubu smo pričeli s Poletno Lendero Club Shop akcijo in z naročili ste me dobesedno zasuli, zato sem celo sredo preživel ob pakiranju izdelkov, pisanju računov ipd. Podobno preživim današnje popoldne. Ja, samo popoldne. Dopoldne sem namreč v celoti prespal. In sanjal. Z gospodičem M. V. (o katerem obljubljeni blog prihaja) sva vso noč reševala našo domovino. Sploh se ne zavedate, v kakšnih težavah ste bili preteklo noč. Sovražniki na vsakem vogalu, tanki, pištole, puške, vsega je bilo dovolj. Pokalo je kot v drugi svetovni vojni. Ampak z njim sva vas rešila, tako da ste nama lahko zelo zelo hvaležni. Le kaj pomenijo sanje? Bom videl. Vsekakor vam poročam.

Se pa v teh dneh zelo obremenjujem še z eno stvarjo. Občutek imam, da dve moji prijateljici zapuščata moj krog prijateljev. Brez razloga. In brez besed. To je nekaj, kar me v življenju najbolj žalosti in to vedo vsi, ki se družijo z mano. Sprašujem se, s čim si to vsakič znova zaslužim. Zakaj me je treba zapustiti ravno na tak, najbolj boleč način. Huh, kako rad imam iskrene ljudi. Ko se iskren človek nekoga naveliča, mu to tudi pove in se pač razideta. Ko pa je komunikacija enostransko prekinjena in se tistemu, ki je prizadet, o razlogu za to niti ne sanja, se pa prijateljska iskrenost postavi močno pod vprašaj. Hkrati pa se pod vprašaj postavi tudi kvaliteta prijatelja.

Kakorkoli že, pred mano je pomemben vikend. Začne se že jutri, ko sem vabljen na žurko Radia Aktual. Sem vam že povedal, da sem se prijavil na avdicijo? Ne??? No, prijavil sem se. Sicer nisem ravno radijski tip človeka, ker pri tem načinu komunikacije namreč pogrešam sliko gledalcev pred seboj. Pa pravijo, da sem full za na radio. OK, sem si rekel, poskusimo. Je pa res, da je edini radio, na katerem bi bil pripravljen delati, prav Radio Aktual. Izjemni voditelji, odličen program, super novinarji, skratka vse, kar radio potrebuje za uspeh. In Radio Aktual prav gotovo je uspešen radio. Živi šele dobre pol leta, pa se po številu poslušalstva hitro vzpenja po lestvici navzgor. Torej, Aktualčki, se vidimo!!!

V soboto me tudi čaka pomembna naloga. Bratec moje prijateljice Ines ima namreč Sveto Birmo in povabila me je, da jo spremljam ob tem zanjo pomembnem dogodku. Komaj čakam! In potem pride še nedelja, ko grem s Saško v Maribor, kjer nastopa za Pošto Slovenije. Zares komaj čakam pričetek tega vikenda...

Srečen sem. In tako srečo privoščim tudi vsem bralcem mojega bloga.

P.S.: Dve pojasnili. Glede naslova: Sposodil sem si ga od Radia Aktual; to je naslov njihove informativne oddaje, ki jo lahko poslušate vsako polno uro, je pa res globalno poročilo o aktualnem dogajanju. No in tale moj današnji blog je tudi zelo globalno poročilo o aktualnem dogajanju v mojem življenju. Več kot primeren naslov mojega bloga. In še drugo pojasnilo, veže se k zadnji fotki: V Veroni pod Julijinim balkonom stoji tudi njen kip in pravijo, da če jo pobožaš po njeni desni joški, imaš potem veliko sreče v ljubezni. VENDAR ne deluje na moške. Tako da sem se znašel drugače. Hvala, mama Danča ;-) Še komentar k drugi fotki? Brez skrbi... samo pridržal sem steklenico kolegu ;-)