sobota, 15. marec 2008

MAMA DANČA, RTM !!!


Danes po predavanju ni bilo veliko časa za pijačo. Vsem se nam je nekam mudilo. Vsak bi rad bil čimprej doma... ne vem. Hitro na avtocesto in proti domu. In potem POČI. In POČI še enkrat.

Na prehitevalnem pasu. Pri 100 km/h. MAMA DANČAAAAAAAA!!! Tovornjak vanjo. In mrliški avto vanj.

Šok! Panika! Ustavim. Brigita je z mano. Tečem.

Objamem Dančo. "Hvala bogu, da si živa!"

Potem pa policija, pa urgenca... Čez eno uro smo že v urgentnem bloku. Vsaka čast osebju!

Naenkrat imaš dovolj časa. Naenkrat se ti nikamor več ne mudi. Naenkrat lahko prestaviš vse obveznosti. Ampak- se mora res vedno nekaj zgoditi, da se človek ustavi? Zakaj sicer ni nikoli dovolj časa za prijatelje? Vzemite si ga! Vedno in kadarkoli!

Mama Danča, RTM !!!

Št. komentarjev: 3:

Ob 16. marec 2008 ob 10:04, Blogger danča pravi ...

Alo, fantek. HVALA TI še enkrat za vse.
Res, bilo je grozno, lepo pa je spoznanje, da se zavedam, da imam ob sebi TEBE,
HVALA TI, cmoka :)

 
Ob 16. marec 2008 ob 10:23, Anonymous Anonimni pravi ...

Bravo Dejko!

Strinjam se s tabo, da ja vedno tako, da se mora nekaj zgoditi, da si potem vzameš čas. Zakaj mora biti vedno tako???
Jaz pravim, da si DANES vzami čas za svoje bližnje, ker bo JUTRI mogoče že prepozno.

Pa lepo pozdravi mamo Dančo!

 
Ob 16. marec 2008 ob 10:33, Blogger Tjaša pravi ...

Joj tole pa še predobr vem kako zgleda! :/
Drgač mi je pa tole moj Goran razlagu ... da je lih vidu, ko je šou iz službe! :/

Upam, da je zdej vse ok! :)

 

Objavite komentar

Naročite se na Objavi komentarje [Atom]

<< Domov