Tebi, prijatelj, ki si vedno z menoj!!!!!!!!!

Za vse moje prijatelje, ki ste in ki morda kdaj to še postanete.

Spoštujem in cenim tvoj značaj, ki ga tako skrbno neguješ in varno nosiš v sebi. Občudujem tvoj ugled, saj sama dobro vem, da je edini in pravi odsev tiste tvoje notranjosti. Ni vsak to, kar si ti, zato si pri meni še posebno dobro skrit. Pri meni si v vsem na prvem mestu.
In kako vem, da si moj edini pravi prijatelj? Zato, ker vedno veš, kdaj si mi potreben. Zato, ker so moje težave nekaj, kar si deliva in ker je moč, s katero jih rešujeva, moč obeh. Tebe in mene. Ker si vedno tako dober in iskren, čeprav tega človek vedno ne pričakuje. In ker nisi ljubusumen na ljudi okoli mene. Saj dobro veš, da si še vedno moj prvi in ednini pravi prijatelj. Ker si to kar si in veš, da se vedno vračam k tebi. Ker si ti del mene in boč vedno nekje globoko v mojem srcu.
Saj ti si kot sonce, zaradi katerega se zjutraj zbudim in ti si luna, zaradi katere zvečer mirno zaspim. Nihče te ne more nadomestiti in jaz te ne morem iz svojega srca izpustiti.
Tvoje besede so mi hrana, ki je nisem nikoli sita in tvoj obraz je roža, za katero vem, da jo bom večno zalivala. Ker preveč se bojim, prevečkrat ne spim, ker se preveč bojim, da te rože kdaj ne izgubim.
Prosim te samo. Ostani to kar si in nikoli ne odidi, ker veš, da bo takrat življenja zame konec. Saj v meni ne bo več smisla, zaradi katerega se je še vredno boriti. In ker je življenje še tako krut boj nočem, da bi morala ta boj izgubiti ravno jaz. Brez tebe. Ti in jaz sva eno in tisto eno, je smisel vsega, kar naju obdaja na tem svetu, na tem širnem obzorju, v tem večnem vesolju.

Tvoja prijateljica Anika