ČISTO POSEBEN DAN

Koliko različnih naslovov mi je rojilo po glavi, preden sem se odločil za tega... Poročni dan, Poročna priča, Ponosen na svojo nevesto, Hvaležen za povabilo, Častno sobotno delo, ipd. Pa sem se odločil za ČISTO POSEBEN DAN. Ker je bil to res. Vsak dan se ne doživi poroke. Niti ne vsako leto. No, vsaj ne tako od blizu.
Ko me je Anja že februarja povabila na poroko in me vprašala, če bi bil pripravljen biti njena priča, se niti zavedal nisem, kakšno odgovornost sem s svojim pritrdilnim odgovorom pravzaprav prevzel nase.

V soboto sem se tako že pri izboru primernih oblačil potrudil bolj, kot če bi šel samo v službo ali na nastop. Ob 13h grem še po svojo drago spremljevalko Ines, potem pa k nevesti. Kot njena priča sem bil zadolžen tudi za njeno zunanjo podobo, zato sem se trudil biti vsak trenutek ob njej. Neverjetno, kako se je iz minute v minute spreminjala v najlepšo princesko na zemeljski obli. Make-up, pričeska, tiara, čudovita ogrlica, skrbno izbrana obleka in čevlji.

Svatje so se pričeli zbirati na dvorišču pred hišo, fotograf je prispel, nevestin avto tudi, prav tako muzikant in temperatura je pričela močno naraščati. Anja je komaj čakala trenutek, ko bo stopila pred svate. Ne morem vam opisati njenega srečnega izraza na obrazu pred tem velikim korakom...

In končno napoči tisti trenutek. Svatje so zbrani, stopim iz hiše, za menoj pa prelepa nevesta. Njen izbranec Robi komaj zadržuje solze sreče. Podari ji prečudovit šopek, izmenjata si poljubček, pozdravita svoje goste in skupaj nazdravimo. Nevestin avto je že bil pripravljen na odhod, zato jo pospremim do avta, ji pomagam vanj, prisedeva tudi midva z Ines in poročna karavana se odpravi proti Laškem. Prvi v koloni so bili muzikantje, nato ženin s svojo pričo, tretji smo vozili mi. Svoji nevesti sem priskrbel pravi luksuz -imela je namreč svojo voznico, in sicer našo Sabinko (direktorico Lendero & Co.), nevesta pa je bila občudovana v prečudovitem lično in cart okrašenem srebrnem Audiju A8.

Ampak trenutki, ko sem lahko Anjo imenoval "moja" nevesta so se hitro iztekali. V Laškem smo se skupaj s hosteso Zdravilišča Laško sprehodili do tamkajšnjega parka, kjer nas je že pričakal matičar in zares lepo okrašeno okolje, kjer se je zgodil obred. Anje in Robija sploh ne sprašujte, o čem je bilo govora na samem obredu, ker se spomnita samo izmenjave prstanov in prav nobenih besed. Po njunih DA je sledilo fotografiranje, šampanjec, pa beli balončki želja ter kupi čestitk in prijaznih besed.

Poročno slavje je potekalo v Gostišču Bezgovšek, kjer pa sem moral še vsaj do polnoči skrbno čuvati nevestin šopek, da mi ga slučajno kdo ne ukrade. Do polnoči sem se na ta šopek tudi malo navezal in mi kar ni in ni bilo vseeno, ko sem moral šopek spet predati nevesti, da ga je le-ta vrgla čez ramo... In ujela ga je Ines. Ampak ne moja Ines, pač pa Anjina prijateljica, ki si je šopka tudi močno želela, zato smo ji ga tudi iz srca privoščili.

Draga Anja in Robi, verjemita, da sem se zares trudil po svojih najboljših močeh. V veselje in v čast mi je bilo. In naj vama tudi v imenu Fan Cluba Saške Lendero zaželim vse dobro v vajinem zakonu.