KDO TRKA?

Dragi naši

Danes sem nekje zasledil besede moje predhodnice, moje nekdanje velike zaupnice in prijateljice, ki to ni več. In bil res šokiran nad tem, kakšno mnenje ima o meni. Pa sem začel malce razmišljati, od kod njej take ideje in ali je vsaj kakšna obtožba zrasla na trdnih argumentih. Bolj ko razmišljam, bolj je moj iskren odgovor NE. In sem se na njene obtožbe tudi odzval, za kar nisem čisto prepričan, da je pametno, pa vendar. Miren bom in to je že nekaj. Očitno je slaba vest potrkala na njena vrata...

Res sva bila huda prijatelja, vsak dan na vezi (večkrat na dan in na noč), potem pa se je začelo vse skupaj krhati, izgubil sem zaupanje vanjo in potem je bilo pač konec lepega. Včasih jo res pogrešam, priznam, ampak tako pač v življenju je. Dogodke pozabljamo, ljudi pač ne. Je pa zanimivo, da so z njenim odhodom v moje življenje prišli številni novi ljudje, ki so dobri. S katerimi se super razumemo in imamo drug o drugem povedati same lepe besede.

Predvsem s tremi osebami smo se zbližali, in to ravno zaradi njenega odhoda: s Sašo (s katero sva bila sicer prijatelja že prej, a se je zdaj najino prijateljsko zavezništvo še poglobilo), s Tjašo (o kateri sem se razpisal v blogu Lendero d.o.o.=Tjaša &Co.) in pa z našo Sabinko (ja, obožujem odločne in energične ženske).

Potem pa so tukaj še Ines (na razpolago kadarkoli in za karkoli; čez dva tedna greva skupaj na morje in bova skupaj ves teden.... jeeeeeeee!), M. V. (njemu bo namenjen blog v bližnji prihodnosti, ker si ga res zasluži) in pa seveda moj Smeško (prijatelj, ki še v tako negativni stvari najde kanček svetlobe in ki ima to sposobnost, da te vedno vedno spravi v dobro voljo, pa čeprav si predhodnih par ur nekje visel kot napol odmrznjen ligenj in se smilil sam sebi). In seveda nikakor ne smem pozabiti Saše iz referata, Matevža, pa Ane in Uroša, pa mame Danče, pa Majde, pa sošolcev in sošolk in pa ostalih kolegov, brez katerih si tudi ne znam zamisliti življenja, pa jih raje ne bi našteval, da slučajno koga ne izpustim, potem bo pa cela "štala."

Skratka, bistvo tega bloga je povedati, da SEM SREČEN, kljub temu, da je Tjaša odšla iz mojega življenja.

Srečen bom tudi jutri in v nedeljo, saj organiziram izlet v Italijo za vse tiste, ki mi v življenju kaj pomenijo. Res bom dva dni neizmerno užival. Drug teden pa dva nastopa, Sveta Birma, Aktualova fešta (pa spoznal bom čisto mlado psičko, ki jo je dobil moj Smeško, jeeeee!!!), žurka Pošte Slovenije, kjer bo tudi naša Saška.... Skratka... vesel sem, ker lahko živim. In hvala vsem, ki mi pomagate živeti.

NEDOSEGLJIVA V AJDOVŠČINI

Dragi naši

Vem, kar nekaj časa se nisem oglasil, ampak res nisem imel niti 5 minutk, kaj šele pol urice, da bi lahko dodal nov blog. Tudi zdaj sem zelo zelo utrujen, zato mislim, da bom kratek. Bomo videli.

Sobota. Saško spremljam na nastopu v Ajdovščini. Šotor poln do zadnjega kotička, Korado in Brendi dobro ogrejeta občinstvo in končno nastopi trenutek, ki ga je več kot očitno nestrpno pričakovala množica Saškinih oboževalcev. Tako odlične publike res še nisem doživel. Najprej Mandoline, potem Ne grem na kolena in nato NEDOSEGLJIVA. Joj, kako dobro ste sprejeli to pesem, zares. Sploh ne znam opisati občutkov, ko sem iz zakulisja opazoval navdušenje občinstva. Jeeeeeee! Res vsaka čast Saški in njeni ekipi, ker jim je spet uspelo narediti zares super pesem.

Sicer je pesem že na voljo na vseh radijskih postajah v Sloveniji in če jo želite slišati, ali če želite z njo polepšati dan komu izmed svojih prijateljev, le pokličite na radio in zagotovo vam jo bodo z veseljem zavrteli.

Tudi Saška je zelo zelo vesela, ker ste njeno novo pesem sprejeli s tako široko odprtimi rokami. NEDOSEGLJIVA se je že po nekajkratnem predvajanju usidrala v naša srca. In verjamemo, da bo postala uspešnica, ki se bo lahko primerjala tako s "kolenčkom" kot z Levinjo. Mogoče še večja. Pesmi želimo zares srečno pot.

Iz Ajdovščine smo se "odmuvali" nazaj proti Ljubljani, Saška pa nas je še povabila k sebi in nam postregla s kapučinom. Občudoval sem jo, kako skrbno in natančno pripravlja napitek za svoje drage: za Mihca, za Sabinko in zame. Še srčke smo dobili ;-)

In potem... (kot ponavadi)... pademo v debato in ura je 5 zjutraj, ko si končno zaželimo lahko noč. No, zdajle ura sicer še ni pozna, pa vendar.... pokonci sem že približno 50 ur, tako da... lahko noč ;-)

PONOVNO PRIČENJAM VERJETI...

... v prijateljstvo namreč. Ja, prav ste prebrali.

Za mano je zanimiv teden, prav zares. Spoznal sem namreč dva človeka. Enega sem si že dolgo želel spoznati (pravzaprav ga še nisem spoznal tako "v živo," sem pa navezal stik z njim, jupi!!!), drugega sem spoznal povsem po naključju.

V zadnjem času, predvsem pa od januarja naprej, sem nekako izgubil zaupanje v zaupanje. Izgubil zaupanje v prijateljstvo. Pravzaprav tudi izgubil prijatelja. Ampak OK, glede na to, da sem šele po januarju začel odpirati oči in kasneje ugotovil, da sploh pojma nimam, kaj pravo prijateljstvo pravzaprav pomeni, mi zdaj niti ni tako žal, da sem ga izgubil. Tjaša, če to bereš, verjemi, da se še vedno večkrat spomnim nate. In se spomnim tudi vseh prigod, ki sva jih doživela skupaj. Hja, ljudje odhajajo, spomini ostajajo.

Ampak Saška pravi, da nekdo odide iz tvojega življenja zato, ker ni bil pravi, naredil pa je prostor tistemu, ki je pravi. In spet sem se spomnil na njene besede, ker mogoče pa je zdaj prišel pravi. Upam vsaj.

Lepo se imam z njim. Resno. Občutek imam, da je zelo iskren in odkritosrčen. In mislim, da me tokrat občutek ne vara. Navadno zelo nerad sprejemam nove ljudi v svoje življenje, zato se čudim sam sebi, da tokrat to počnem zelo hitro. Zanimivo je, da ko enkrat pustim človeku (zelo) blizu, me lahko ta tudi zelo hitro prizadene. Ko namreč nekomu pustimo blizu, ga vzamemo tako rekoč za svojega. In ko te nekdo od tvojih prizadene (namerno ali nenamerno), te to valda zelo zelo zaboli. Bolj, kot če bi isto stvar storil nekdo, ki ga poznaš le bežno. Zdaj pa sem zakompliciral, a ne?

Imam svoj krog prijateljev, ki mi ogromno pomeni, ki ga pa navadno ne širim. Ampak tokrat.... je drugače. Zdi se mi, da si res zasluži priti v ta krog. Konec koncev je tudi tako, da ko nekdo (prostovoljno) izstopi iz tega kroga, pravzaprav nastane prosto mesto. Občutek imam, da se bo moj krog v zelo kratkem času zmanjšal za kar dve mesti, torej nastane prostor za dva nova. Ali potem to ni sprejetje novih ljudi, ampak samo zamenjava prejšnjih? Pojma nimam.

Skratka, tokrat je bilo malo nakladanja, se opravičujem. Je kdo prebral do konca? Ne? OK, tudi prav. Naslednjič poročam o tem, kako napreduje spoznavanje z njim, ki sem si ga že dolgo želel spoznati. V soboto grem s Saško v Ajdovščino, tako da se obeta tudi poročilo o najinem druženju.

NEDOSEGLJIVA

Dragi naši

Ste gledali premiero? Ja? Verjamem!

Sašina ekipa je preživela sijajen večer, zares. Pred njenim nastopom smo bili - priznam - malce vznemirjeni in nervozni. Vedeli smo, da bo Saška na vrsti zadnja; v stilu zvezde pridejo na koncu. V veliki dvorani Grand Hotela Union so njen prihod na oder z največjim veseljem pričakovali: Saškin dragi Mihec, naša Sabinka in pa naš Sewer, v zaodrju pa sva ji pomagala pri pripravah na nastop Saškina stilistka Nina (na sliki) in pa moja malenkost.



Napetost je naraščala iz minute v minuto, ko naenkrat zaslišimo klic: "SAAAŠAAA! Saša Lendero, na vrsti ste!" Še zadnji popravki, po stopnicah se povzpnemo iz kletne garderobe v pritličje, tik za odrom še spodbudni objem in nato Saškin prihod na oder v zanjo značilnem velikem slogu. Tečem po hodnikih okrog dvorane, po stopnicah na balkon in uživam v popolnem razgledu. Kakšen nastop! Kakšna kreacija! Publika navdušena! Gledalci ploskajo že med samim izvajanjem! Jeeeeeeeeee!!! ZMAGA!!!

Proti koncu pesmi spet tečem po isti poti nazaj, tako da lahko spet pričakam Saško v zakulisju, ji čestitam za odličen nastop in jo pospremim v garderobo, kjer se preobleče v elegantno črnino. Prireditve je medtem konec, zato s Saško vkorakava v dvorano, pridruživa se omizju Lendero & Co. in prične se svečana večerja, ves preostanek večera pa mine v znamenju čestitk, pohval in lepih želja Saški in njeni ekipi.

Med drugimi so ji čestitali tudi Mark Žitnik, Sanja Grohar, Barbra Drnač, Tone Fornezzi Tof, Anita Ogulin, Alenka Gotar, Tadeja Ternar, Katarina Venturini in Andrej Škufca, Mark Popovič, Petra Kerčmar, Uroš Slak in številni drugi.

Skratka, preživeli smo zares čudovit in nepozaben večer. Prepričani smo, da pesem Nedosegljiva utegne premagati celo Saškin hit Ne grem na kolena. Bomo videli.

Od jutri naprej boste lahko Nedosegljivo slišali na vseh radijskih postajah po Sloveniji, besedilo pa najdete na http://www.sasalendero.com/. Se beremo...

LEVINJA ODHAJA?

Dragi naši

Ja, nekako si tole vprašanje postavljam zadnjih nekaj ur. Prihaja nov hit... ali to pomeni, da se Levinja poslavlja? Ni čisto tako, je pa nekaj podobnega.

Radijske postaje so v zadnjem času vrtele Levinjo. In Levinjo in Levinjo.... Ko si je kdo od poslušalcev zaželel Saškine pesmi in se je moral radio odločiti, katero bo zavrtel, smo slišali Levinjo. Valda.

Na njeno mesto prihaja nova pesem. Jo sicer komaj čakam, pa vendar se z nečim novim konča staro. In postajam nostalgičen. Ja, zaključuje se namreč obdobje Levinje. In lepe spomine imam na to obdobje.

Prihaja nova era. Novo obdobje. Prihaja obdobje NEDOSEGLJIVE. In to obdobje se prične že jutri. Ob 20:00 na TV Paprika. Prenos prireditve Adam in Eva z napako.

Do takrat... smo (malo) vznemirjeni...

ZALJUBLJENA V PAPIRNICE

Dragi naši

Kje naj pravzaprav začnem? Najbolje, da pri temi, ki vas najbolj zanima- Kako je bilo pri Saški... Sem uganil? Ja? Vedel sem.

Torej- pri Saški je bilo super. Imate dovolj? :-) Vem, da ne. Tokrat sva bila izjemno pridna. No, predvsem Saška je bila. Podpisala mi je tooooooliko plakatov, da mi jih zlepa ne bo zmanjkalo. Tako da- vsi tisti, ki še nimate podpisanega plakata, takoj v akcijo (dejan@sasalendero.com), pa ga dobite.

Saška ima novo muco, v katero sem se takoj zaljubil. Imena še nima, ker se je ravno dan pred mojim obiskom povabila k Saški na dopust. Je pa svetlo rjave barve z belimi progami in izredno prijazna. Azrica pa je še vedno taka, kot je bila. Srečna je že, če se je samo dotakneš. In ko vidi, da si njen, ti nakaže, da ji moraš slediti. Pelje te v Saškino kuhinjo, se ustavi pred pultom, postavi se na zadnje tačke, s sprednjimi pa nakaže smer, v kateri moraš iskati... Le kaj? Brikete, vendar ;-) In potem ji daš par briketkov in je cela srečna.

S Saško sva se, kot vedno, spravila na tla. In sva napadla. Približno 600 podpisov sem zahteval tokrat.

Med podpisovanjem je Azrica spet poskusila, če bo njena fora vžgala. Pa ni. Saška pravi, da ne sme toliko jesti. Azrica postane jezna in se sprehodi točno čez sredino plakata, končno pa namesti svojo zadnjo plat točno tja, kjer se Saška podpisuje. ... In je spet dobila svoje briketke.

To je bilo v četrtek. Čas pri njej mine prehitro, niti slučajno še nisva predebatirala vseh aktualnih tračev, zato se zdilava, da se v soboto spet vidiva. V Sevnici. Nastopala je namreč v enem izmed nakupovalnih centrov. Že dopoldne.

Zaspim. Logično- če je treba vstati pred 9.uro, zaspim. In potem se skoraj pobijem na cesti, da pridem pravočasno, medtem ko Saška zganja panoramo po Dolenjski in Posavju. Iz Ljubljane je do Sevnice namreč prišla čez Novo mesto in Krško. Za tiste, ki ne poznate teh koncev: to je podobno, kot če bi iz Kopra v Ljubljano potovali čez Vršič. OK, ni tako hudo, pa vendar. Pokvarjen GPS!?

Po nastopu se čisto slučajno sprehodimo mimo papirnice in ugotovim Saškino strast, za katero prej res nisem vedel. Nikoli prej tega ni omenila, nikoli nakazala, tokrat pa jo je kar samo odneslo v trgovino. Nabrala si je par blokov, nekaj pisal, tudi par flokijev za podpisovanje plakatov in kartic. Ampak- ko si je začela ogledovati vse te stvari, je to trajalo in trajalo in pomislil sem, da bomo kar v papirnici preživeli preostanek dneva. Še dobro, da je bila sobota in da se trgovine zaprejo malce prej. No, enih ne spravimo iz čokoladnih ateljejev, drugih iz parfumerij, tretjih pa pač iz papirnic.

Do Saškinega rojstnega dneva je sicer še nekaj časa, pa vseeno- zdaj vem, s čim jo bom letos obdaril. Z blokcem ;-)

POROKA STOLETJA

Dragi naši

Sem se zelo trudil, da bi lahko šel mimo te teme, ampak nikakor ne morem. Tako dolgo napovedovana, tako močno opevana, potem pa ni bilo vse skupaj nič. Mislim, da se je Murko končno zbudil iz sanj. Pa kdo drug tudi.

Meni je bila izjemno zanimiva sestava svatov: Damjanovi sorodniki, nekaj novinarjev in pa peščica "kao" znanih ljudi. Bolje bi se izrazil, če bi napisal peščica slaveželjnih ljudi. Res ne morem verjeti, da je folk prav mislil, da si bo s tem, ko se bo udeležil Murkove poroke, naredil neko hudo reklamo. Celo zaslovel na Murkov račun... Halo!? Prej bi zaslovel, če bi se slikal z mano... WTF is DeJkO D.??? Uspešen študent, ki pozna Sašo Lendero... SO WHAT??? Vprašajmo se naprej... WTF is Damjan Murko? NOBODY! Vsaj za veliko večino. Sploh pa zame.

Enim pa je vendarle Damjanova poroka pomenila toliko, da so bili z udeležbo na njej pripravljeni zatajiti prijateljstvo. In so to tudi storili. Ja, nisem tako nepovezan s tem dogodkom, kot se mogoče zdi...

Bil sem sit vsega. Sit vseh psihičnih naporov in pritiskov. Sit vseh sej. Sit izpitov. Na momente sit tudi ljudi. Zato sem se že v začetku prvomajskega tedna odločil. Odločil, da nujno potrebujem dopust. In sem šel. Na hrvaško obalo.

Lepo je bilo. Pridružile so se mi moje "babe" (Ines, Natalija in Tina), vsako noč sem spal z drugo :-) In najboljša noč je bila tista s Tino... Zakaj? Ker je takoj zaspala ;-)

Razvajale so me kot še nihče prej niti potem ;-) In vsak dan smo jedli testenine z vsemi mogočimi prelivi... Saj se še spomnite mojega bloga "Makaronflajš party," ne? No, torej vam je znano, da sem zaljubljen v testeninske jedi... Mnjami! 5 dni testenin!!! Nikoli pozabil!

Obiskala sta nas tudi Manca in njen Primož. Zaželela si je kuhati. Kuhati testenine. Ni problema... Manca, kuhaj! In nam je skuhala cel XXL lonec testenin s tuno, pelati, koruzo... zalivali smo z vinom, tako da ne vem, kaj vse je še bilo notri.

Tako smo preživeli ta dan, ko se je zgodila poroka stoletja. Navdušenje smo utapljali v... testeninah. Še kdaj!

Zdaj smo spet nazaj. Nazaj v realnem svetu. Dopusta je nepreklicno konec. Še dobro, da imam okrog sebe ljudi, s katerimi se res odlično štekam. Delovni ponedeljek mi je polepšala naša Sabinka (direktorica Lendero d.o.o.)- res se redko zgodi, da te pokliče prav ona. V ponedeljek me je. In mi res zelo zelo polepšala dan. Za mano sta tudi že dve seji, jutri bo na vrsti tretja, v četrtek grem vpisat 10-ko iz statistike, potem pa k Saški. Joj, toliko stvari se je že nabralo, da bova rabila najmanj 4-urno kavico ;-) Absolutno vam poročam, kako je bilo pri njej.

Do takrat pa...... radi in lepo se imejte ;-)

SAŠKA V BIG BROTHERJU!!

..tako je...naša Saška je bla včeraj kot posebna gostja zraven pevke iz skupine tabu, pa Špele in Tejči iz atomik harmonik, pa reperja Nikolovskega in Wernerja v oddaji Big Brother. Stanovalci hiše BB so namreč peli prav pesmi teh izvajalcev. Sašino pesem, ne grem na kolena sta zapeli soimenjakinja Saša in pa Jeanine. Obe sta pesem odpeli zares katastrofalno. Ampak kaj hočeš. Igra je igra. Saška je bila tudi v "strogi žiriji", ki je ocenjevala glasbene nastope vseh stanovalec in le te ocenila s točkami od 1 do 5. Po sliki sodeč se je naša Saša zelo zabavla, ko je morala dvigniti loparček z oceno. Žirija je sevda s svojimi ocenami stanovalcem, ki živijo v luksuznem delu hiše namenila več točk in jim tako podaljšala še en tedn uživanja vseh privilegij, ki jih nudi luksuzno stanovanje.







Da pa je naša Saša najbolša med najbolšimi pa je bil tudi dokaz, da je med reklamami mela vedno okrog sebe veliko ljudi v nasprotju z Wernerjem...hahaha... tako, da ta slika presneto dobro drži...pa ne da se nama dodeli ena točka ampak, da je naša Saška zares NUMBER ONE!!!