A SE BO TULE VRTEJLU???

Dragi naši

Kap me je zadela, ko sem pogledal zadnji datum objave mojega bloga. Res se opravičujem vsem rednim bralcem, ampak dejansko je bil tudi moj blog na poletnih počitnicah. Sicer je Saškin Fan Club normalno obratoval skozi vse poletje z izjemo SL Bloga in pa SL Newslettra, kar pa se ni zgodilo zato, ker sem si vzel dopust, pač pa je bilo tole moje poletje najbolj delovno doslej.

Zgodilo se je veliko stvari. Pomembnih stvari. Večkrat sem že pisal o svojih prijateljih, pa o tem, kako nerad širim krog prijateljev in podobne stvari. Pa sem skozi blog prišel tudi do ugotovitve, da je v krog prijateljev včasih dobro sprejeti koga na novo, če pa že kdo odide, pa ga je potrebno čimprej nadomestiti.

Skozi preteklo poletje se mi je na tem področju res dogajalo. V primarnem obdobju po Anjini poroki se z Ines kar nisva in nisva več ujela. Prepiri vsak dan in enostavno se več nisva našla. In sva se poslovila. Brez zamer. Posledično seveda ostanem tudi brez Natalije in Tine. Razumljivo. Vesel sem, ker smo se razšli brez prepirov in brez zamer. Včasih se pač v življenju zgodi, da se skupna pot dveh ali več ljudi enostavno razdvoji. In to se je zgodilo meni.

Sicer pa sva skozi julij in avgust poglobila prijateljstvo s Smeškom, z Grego, pa tudi s Saško in Mihcem, z Ano in Urošem, s Tjašo in pa tudi z večino izvajalcev Lendero & Co. Pred kratkim sem spoznal tudi prav posebnega človeka, ki ga zares iskreno cenim. Spoznala sva se čisto po naključju. Na Facebooku... Vem, da se smejite, ja, ampak tale Facebook (FB) dejansko dela čudeže. Prek njega lahko prideš do ljudi, s katerimi že zdavnaj nimaš več stika, pa jih kdaj pogrešaš. Ali obratno. Klikajo te ljudje, ki ti zares polepšajo dan.

Njemu je ime Luka. In le kako bi ga opisal čimbolj na kratko, pa da bi o njem hkrati čimveč povedal? Je izjemen plesalec, odličen vokalist, bolj ambicioznega človeka od njega tudi še nisem srečal, zaupanja vreden, iskren in močan karakter. Pa še simpatičen povrh vsega. Naju s Saško je s svojim vokalom dejansko popolnoma prevzel. Tudi s plesom. Prepričana sva, da se mu obeta zelo bogata kariera. Fan Club Saške Lendero pa se lahko pohvali s tem, da je Luka že postal njegov član. Jeeee!!! Če mi bo Luka dovolil, objavim tudi link do njegovega nastopa, pa si le oglejte, o kakšnem izjemnem talentu dejansko govorim...

Sicer pa sem večino poletnih delovnih dni preživel na pošti in pa ob pisanju diplomske naloge. Ob vikendih sem bil bodisi na morju bodisi sem s Saško hodil po Sloveniji in jo spremljal na nastopih. V teh dneh svojo diplomsko nalogo že končujem. Na pošti delam še naslednji teden, potem pa si bom vzel nekaj prostih dni in jih zares preživel v brezdelju.

Preživeli smo tudi Saškino premiero pesmi Stoje bom prebolela. To je bila prva pesem, za katero je bilo Saški popolnoma vseeno, kako bo všeč poslušalcem, pač pa je bilo važno samo to, da bo všeč njej sami. Zgodilo pa se je nepričakovano. Saškini oboževalci ste jo takoj vzeli za svojo. Na naslov Fan Cluba je priromalo toliko pošte, da jo je pravzaprav nemogoče primerjati s količino odzivov na Nedosegljivo in Levinjo. Prisežem!

Pesem je namenjena človeku, ki je vstopil v njeno življenje za čisto kratek čas, ta čas pa je bil izjemnega pomena. Nikoli ne bom pozabil njenega klica v slogu: "Dejko, odslej imam menedžerja. Končno sem našla pravega! In prepričana sem, da je pravi!!!" Hitro je skupaj z njim ustanovila podjetje in postala še uspešnejša. Rajko jo je imel zelo rad. Bil je iskren, a trd poslovnež, kar nam je bilo zelo všeč. A bil je tudi zelo bolan in letos nas je zapustil. V Saškinem življenju je nastala praznina, nastala pa je tudi pesem, ki je namenjena Rajku in pa tudi vsem, ki so doživeli podobno izgubo, pa so bili žalostni, a so hoteli svoja čustva pred svetom skriti.

Na tisti premieri se je zgodilo marsikaj. Celo dovolj za samostojni blog, za katerega pa ni nujno, da bi bil primeren za objavo. Bom še razmisli. Zabava po premieri na Pesmi poletja je trajala vse do jutranjih ur, tako da sem moral od Saše naravnost v službo.

Včeraj pa sem si vzel prost večer. In ni mi žal. Najprej sem moral na Lendero na sestanek, potem pa sva jo s Tjaši mahnila na večerjo, kjer pa se nama je pridružil še Luka. Res je bilo lepo, ampak, draga Tjaša, nikdar pa ne bom pozabil, kako si imitirala našega Matjaža. Tako udarni stavek v tistem momentu, da sem preprosto moral svoj blog nasloviti prav z njim. Nanj sem se spomnil tudi danes v službi. Na šalterju. Zamisli si: pred sabo imam stranko, potem pa naenkrat padem v smeh... A se bo tule vrtejlu? Hehehehe........

P.S.: Avtor obeh fotografij je L.Š.